Back to All Events

Razstava: David Colannino: Badhdads 1258/2003 (ali Imperij in Orange County)

  • Galerija K18 18 Koroška cesta Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia (map)
imperij 16.11..jpg

Ta instalacija se je rodila iz zdaj že desetletnega nezadovoljstva s tem, kako Američani pogosto gledajo na Bližnji vzhod. Gre za rasistično in ignorantsko perspektivo, ki ne upošteva zapletov v zgodovini tega območja (npr. britanski in francoski imperializem po I. sv. vojni ali pa starodavne konflikte med suniti in šiiti). Povrh vsega pa sloni še na predpostavki dobronamerne ameriške intervencije, ki je v veliki meri napačna. Odrasel sem v času, ko je moja država nezakonito napadla Irak. Ta vojna, ki še vedno traja, je povzročila več deset tisoč nesmiselnih smrti in destabilizirala celotno regijo. A moji rojaki na vojno ne gledajo tako. Dovolijo, da jih zmanipulirajo z neko nezrelo zgodbo o dobrem in zlem. Dovolimo, da nas preslepijo do te mere, da sprejmemo poenostavljene razlage in razloge za vojne konflikte, ki ne upoštevajo kompleksnosti regij. Leta 1258 so Bagdad zasedli Mongoli in ga popolnoma uničili. Sto tisoče ljudi je umrlo. Največja knjižnica na svetu in center za prevajanje sta zgorela. Teksti, ki so bili uničeni, so za vedno izgubljeni. Epicenter islamskega akademskega in kulturnega življenja je bil pohabljen to te mere, da si ni nikoli več opomogel. Do te točke je bila skoraj vsa »zahodna« literarna tradicija ohranjena prav zaradi kalifata. Zdaj ta termin uporablja Isis, sledeč tradiciji salafizma (vahabizma) (ki je simulaker lastne zgodovine), kot način ustvarjanja svoje lastne manipulativne zgodbe, katere namen je rekrutirati. Isis je seveda mogoča le zaradi ameriške imperialistične vojne v Iraku in posledične destabilizacije regije. Cikel se nadaljuje.

Badhdads 1258/2003 obe obleganji združi. Instalacija Badhdads 1258/2003 je participatorna; interakcija s plastičnimi figurami v pesku je dobrodošla. Ustvaril sem igrišče in vabim vas k igri. Plastične figure v pesku predstavljajo konflikt med Mongoli in kalifatom; daljna preteklost so, zato jo spreminjamo in preoblikujemo tako, da ustreza našim potrebam in sicer na način, ki se mi zdi zelo otroški. V središču je zelena cona, območje, ki simbolizira bližnjo prihodnost in je postala preveč zapletena, da bi jo lahko razumeli. Razmerje med figurami in njihovimi nazivi naj bi bilo temačno komično; to namiguje na zmotne predstave in napačne klasifikacije v naši naraciji zgodovine. Trdno verjamem v umetnost (in umetniško delo) kot kolaborativni dialog med umetnikom in občinstvom, ne le kot ogled objektov, ki jih je nekdo ustvaril.

David Thomas Colannino (r. 1985) je odraščal v mestu Providence na Rhode Islandu. Študiral je filozofijo, zgodovino in književnost na Univerzi v Rhode Islandu ter na King's College v Londonu. Več let je živel v Barceloni, potem pa se je vrnil v ZDA in leta 2016 diplomiral na Univerzi v New Orleansu na področju likovne umetnosti. Trenutno živi v New Yorku in je član kolektiva Wayfarers artist collective iz Brooklyna.